Izleti po vodi so vrsta aktivnosti na prostem, ki postajajo pri nas vse bolj priljubljene. Ni presenetljivo: v naši državi je veliko nemirnih gorskih rek, neverjetna lepota jezer in morij. Jadranje, veslanje, kanu, kajak, katamarani, rafting, kajak in rafting – svet vodnega turizma je zelo pester. V zadnjem času se je pojavila nova vrsta ekstremne rekreacije: premagovanje ovir (kaskade in slapovi) sploh brez vodnih plovil, v nekaterih toplotno varčnih oblekah. Ta članek je posvečen organizaciji vodnih izletov. Kako predvideti vse nevarnosti in se jim izogniti? Kako doseči to občutljivo ravnovesje, da bodo vsi udeleženci akcije izkusili močna čustva zaradi nemira divjih živali in hkrati vedeli, da so čim bolj zaščiteni?
Razvoj poti in urnikagibanje
Priprava na vodni izlet zahteva poleg poznavanja območja tudi klimatske in vremenske razmere, sestavo turistov, njihove izkušnje in vzdržljivost ter izbiro plovila. Niso vse reke primerne za potovanje: plitvine, goščave, nizki mostovi, jezove pogosto najdemo na plitvih. Na velikih vodnih območjih velika plovila predstavljajo nevarnost. Gorske reke, primerne za rafting, so po zahtevnosti razvrščene v točke: od ene (najlažje) do šeste (najbolj ekstremne). To je treba upoštevati pri izbiri ekipe za pohod. Podnebne in predvsem vremenske razmere lahko prilagodijo stopnjo zahtevnosti načrtovane poti. Če so v skupini začetniki, ne izbirajte rek, katerih naklon presega 1,5 m na kilometer. Ko nameravate iti proti toku, potem morate na odsekih z višinskim kotom 1-1, 2 m vnaprej narediti ožičenje, potegniti vrv ali postaviti drogove. Prav tako je treba zagotoviti mesta za postanke in prenočitve.
Organizacija vodnega izleta
Oseba, odgovorna za plovbo, mora opraviti temeljit pregled plovila. Za razliko od pohodniških izletov se morajo na vodi vsi udeleženci počutiti kot ena sama ekipa, pripravljena na življenjsko nevarnost. In ker mora biti disciplina težka, kot v vojski. Izvesti je treba predhodni sestanek, med katerim se udeleženci seznanijo z upravljanjem plovila, razpravljajo o svojih dejanjih v nujnih primerih in porazdelijo odgovornosti med člane ekipe.
Varnost vodnih izletov je v veliki meri odvisna od usklajenega delovanja celotne skupine. Če so v ekipi začetniki, jih dajte v kajak ali kajak z izkušenim turistom. Ne glede na to, kako odlični so vaši čolni, vzemite s seboj serviserja skupine na pohod. Stvari, kot so rezervna vesla, tanka guma za obliže, lepilo in črpalka, so obvezne.
Med pohodom
Organizator in kapitani posameznih kajakov, katamaranov ali splavov morajo znati brati navigacijske table, ki so nameščene ob obali in v samem vodnem prostoru, poznati osnovna pravila obnašanja na vodi. Na velikih rekah se je treba držati blizu obale, saj gibanje bark in parnikov, motornih plovil ustvarja val, ki je nevaren za lahke punte. Ko se ustavite za noč, je treba vsa plovila izvleči na obalo in jih obrniti na glavo. Oprema turista, ki se odpravlja na vodne izlete, bi morala biti bolj raznolika. Med drugim naj se oskrbi z veslaškimi rokavicami, nepremočljivo hermetično torbo, kamor odloži cel komplet oblačil in obutve. Izdelke, ki se lahko poškodujejo zaradi stika z vodo, zavijemo v plastično folijo. Težji tovori so nameščeni v zadnjem delu, lažji pa v premcu. Osebne stvari turistov so vezane na balone. Pri katamaranih je pomembno, da prtljago razporedite tako, da je obremenitev na desni in levi strani enaka.
Premikajte se po poti
Izleti po vodi morajo potekati tako, da jih lahko organizatorogled in ukaz poveljnikom posameznih kajakov ali katamaranov. Tempo dela z vesli določa sprednji veslač. Hkrati kapitan ali njegov pomočnik krmili ladjo. Na mirni vodi se lahko kajaki ali kajaki premikajo v »jati«, v hitrem toku pa se morajo postaviti v eno vrsto. Na plitvem mestu, kjer so lahko ostri kamni in kaotični val nevarni za kajak, vodja (na prvem čolnu) pove: "Postrojite se v budni koloni." Vse ladje se postavijo v vrsto z razdaljo enega ali dveh trupov in sledijo vodji kampanje. Če katamaran nasede, ga raztovorijo, vodijo na vrvi (ali ga nosijo ročno) in napolnijo s prtljago. Na skrajnih območjih ekipa zapusti ladjo in jo obide ob obali. Čoln se prevaža z vleko ali na vrvici. Pomočnik organizatorja zapre kolono čolnov. Imeti bi moral tudi torbo z orodjem za popravilo.
Osebna zaščitna oprema
Izleti po vodi imajo svoje posebnosti. Poleg rezervnega kompleta oblačil mora imeti vsak udeleženec rešilni jopič ali pas iz plute/pene. Če potovanje poteka po nevihtni gorski reki, je za zaščito glave pred udarci kamenja potrebna čelada tipa motornega kolesa. Pohod proti toku je povezan z aktivnim veslanjem, zato so potrebne palčnike z odrezanimi prsti. Upoštevati je treba tudi, da za razliko od pohodništva v vodi obremenitev ni na nogah, temveč na mišičnih skupinah ramen, prsnega koša, rok in hrbta. V kompletu prve pomoči morate imeti anestetično in grelno kremo.
nujni primeri na vodnem izletu
Potovanje po vodi, predvsem pa rafting po gorskih rekah, je do neke mere ekstremna oblika rekreacije. Zato morajo biti vsi udeleženci akcije psihološko pripravljeni na to, da se bo njihov čoln prevrnil, sami pa se bodo znašli v mrzli in nevihtni vodi. Zmeda in podleganje nevarnosti sta tako škodljiva kot precenjevanje svojih zmožnosti. Še pred začetkom izleta je treba z vsemi udeleženci »izgubiti« vse možne nujne primere na vodnem izletu. Treba je avtomatizirati algoritem delovanja celotne ekipe in same žrtve v tej ali oni nevarnosti. Priporočljivo je celo vaditi v vodi, razvijati veščino metanja in sprejemanja reševalne vrvice, voziti kajak, plavati v rešilnem jopiču v močnem toku itd.
