Salomonov tempelj je bil ena najbolj impresivnih arhitekturnih struktur v Jeruzalemu. Večkrat je bila uničena in obnovljena, vendar leta 70 n.š. so ga rimske vojske zravnale s tlemi.
Salomonov tempelj v Jeruzalemu je bil postavljen na 9-metrski ploščadi. Do njegovega vhoda je vodilo stopnišče z 10 stopnicami, na obeh straneh so bili stebri, katerih imena so prišli do nas kot Boaz in Jachin. Pomen teh imen, na žalost, še ni bil ugotovljen.
Tempel kralja Salomona je bil znotraj razdeljen na tri dele. Eno izmed njih je bilo svetišče, v katerem je bilo pod stropom več oken. Tla so bila iz cipresnih desk, stene pa obložene s cedro. Ta del je imel ravno streho, podprto z velikimi hlodi. Vrata in stene so bile okrašene s cvetjem, palmami, verigami in kerubi.
Salomonov tempelj je imel še eno sobo, v kateri so bili cerkveni pripomočki. Tam je bil majhen oltar, izklesan iz cedre, z zlatimi obrobami, pa tudi razne svetilke in miza za hlebce. Lokacija oltarja je enaka kot v kanaanskih templjih - tik pred stopnicami, ki vodijo v sosednjo sobo.
Poklicana je bila tretja soba"Sveti svetih" in to je bilo božje bivališče. Ni imela oken, bila pa sta dva 15-metrska kerubina, okrašena z zlatom. Njihova zunanja krila so segala do sten, notranja krila pa so se dotikala v samem središču dvorane. Verjame se, da se je tu nahajala "Skrinja zaveze".
Salomonov tempelj je imel pred seboj tudi dvorišče. Tam je bil oltar za daritve, ki je bil videti kot slavni babilonski stolp (zigurat) in bakreno morje.
Ta tempelj so gradili 7 let v 10. stoletju pr. Na praznik tabernakelj so jo posvetili in vanjo prinesli »Skrinjo zaveze«. Nato je vanj vstopil kralj Salomon in izrekel molitev, po kateri se je ogenj spustil z neba in požgal daritve, ki so bile predstavljene Gospodu na oltarju.
Tu so vedno potekale najbolj veličastne in slovesne službe. Včasih služabniki templja niso mogli niti nadaljevati bogoslužja, saj ga je ob veliki množici ljudi v elegantnih oblačilih, petju in zveneči glasbi napolnil oblak Gospodove slave.
Žal, temu templju že dolgo ni bilo usojeno obstajati. Tri stoletja in pol pozneje je Jeruzalem zavzel babilonski kralj Nebukadnezar, tempelj pa je bil uničen do tal. Judovsko ljudstvo so ujeli in skrinja od takrat ni bila znana.
Po vrnitvi Jeruzalema je bil tempelj obnovljen, vendar ni bil več tako lep, kar so ljudje zelo obžalovali. V času vladavine kralja Heroda je bil tempeljrazširjena in bogato okrašena je začela izgledati kot sijoč gorski vrh. Toda na žalost so ga čete rimskega cesarstva uničile, tokrat za vedno.
Danes je od njega ostal le majhen del zahodne stene, nedaleč od gore Moria, na vrhu katere se je nahajal. Ta kraj se imenuje Zid objokov in je največje svetišče med Judi.
Salomonov tempelj je bil nedvomno ena najlepših zgradb v Jeruzalemu in po njegovi zaslugi je danes to mesto največje versko središče, ki privablja romarje z vsega sveta.
