Kljub temu, da so Grki v starih časih opisali le sedem čudes sveta, obstajajo arhitekturne mojstrovine na različnih celinah, ki jim lahko upravičeno damo isto ime. Ko govorimo o takšnih strukturah, najpogosteje mislijo na mavzolej Taj Mahal, ki upravičeno velja za biser indijske arhitekture. Ustvarjen že v 17. stoletju, je med turisti dolgo veljal za pravi simbol ljubezni in čaščenja ženske lepote, pa tudi kot simbol poguma in neskončne predanosti.
Tadž Mahal, kot skoraj vsaka velika antična zgradba, je čudovita legenda, ki je našla svoje utelešenje v čudoviti kamniti obliki. To grobnico je zgradil eden od cesarjev iz dinastije Mughal v čast svoji ljubljeni ženi Mumtaz Mahal. Žalost vladarja zaradi izgube svoje ljubljene je bila tako velika, da se je zaobljubil, da bo zgradil v njeno čast najlepšo zgradbo, katere lepota bi lahko poudarila ves čarnjegova žena. Gradnja je trajala približno dvajset let, vodili so jo najspretnejši arhitekti svojega časa. Kot modela so uporabili mošejo Masjid v Delhiju in slavni Timurjev mavzolej v Samarkandu.
Tadž Mahal ni samo ena zgradba, ampak cel kompleks struktur, narejenih v istem perzijskem slogu. Prevladujoč položaj, kar je povsem naravno, zaseda sam mavzolej, ki navzven spominja na ogromno kocko z veličastno kupolo in štirimi stolpi-minareti. Osupljiva je tudi notranja dekoracija grobnice: številne sobe so okrašene z izvrstnimi mozaiki in poslikane z okrašenimi okraski. V glavni sobi so na posebnih podstavkih krste Mumtaz Mahala in samega cesarja, ki se tudi po smrti ni želel ločiti od svoje ljubljene. Res je, vredno je poudariti, da v krstah ni nikogar, sami junaki te zgodbe pa počivajo v posebni podzemni kripti.
Čas, ki je minil od ustanovitve te veličastne strukture, jo je precej spremenil. Znano je, da je bil Taj Mahal sprva okrašen z ogromno količino biserov in dragih kamnov, glavna vrata, ki vodijo do njega, pa so bila izdelana iz visokokakovostnega srebra. Do danes od tega sijaja ni ostalo praktično nič: dragulji so se že dolgo naselili v žepih britanskih osvajalcev in turistov.
Tadž Mahal slovi ne le po svoji arhitekturi, ampak tudi po odličnem parku, v senci katerega se je tako prijetno odmaknitivroče dnevne ure. Do glavnih vrat templja lahko pridete po eni od štirih poti parka, od katerih vsaka tako ali drugače poteka mimo slikovitega kanala. Dve mošeji, ki se nahajata na obeh straneh glavne stavbe, sta pravo umetniško delo.
Taj Mahal, katerega zgodovina spominja na čudovito orientalsko pravljico, lahko imenujemo »krona vseh palač« (tako je prevedeno njegovo ime), v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prejel naziv »mojstrovina svetovne dediščine«. Vendar noben naslov ne more opisati lepote in občutka veličine, ki ju ta resnično velika stvaritev daje svojim obiskovalcem.
